Na Polenšaku imamo malo stavb. Vsaka od njih pa nosi sporočilo našega kraja in življenja. Gasilski dom Polenšak je med ruševine skril veliko spominov več generacij.

          Polenšak je majhna gričevnata vas. Imamo znano romarsko cerkev z novimi orglami. Ob njej stoji gostilna Šegula s tradicijo. Malo naprej je mlad turistični dom, ki je zakladnica naše preteklosti. Na vrhu griča je stara šola, ki je kar preveč mogočna za nas. Čez cesto majhna trgovinica z bifejem, kjer se ustavi veliko ljudi in pokramlja o letini in politiki. Na sredini pa seveda igrišče, kjer se zbira mladež. Ta krog zaključi gasilski dom Polenšak.
          V začetku lanskega leta je prišla novica, da se bo na Polenšaku nekaj spremenilo. Po nekaj mesecih sem ugotovil, da so to samo govorice. Tako je tudi bilo. Spet mi je prišlo na uho, da se bo rušil gasilski dom. Še vedno nisem verjel. Med poukom mi je pogled večkrat ušel v tisto smer. Med uro matematike, nekaj po deveti uri, pa se je začelo. Skozi okno sem zagledal, da so z gasilskega doma odstranjevali spominsko ploščo. No, zdaj pa gre zares!
Vsi smo skočili k oknu in opazovali. Bili smo zelo vznemirjeni. Med mnogimi pripombami mi je ostala v spominu Tonijeva:
          "Tak sem še mali, pa sem že tolikokrat stal tam na odru!"

          Učiteljica je opazila našo vznemirjenost in nam naročila, naj dobro spremljamo konec in začetek nove stavbe. Rekla je, da je to velika stvar za našo vas, da vsaka generacija nima možnosti videti, kako nastaja nov dom, da je graditi gasilski dom velika čast. Naročila nam je, da si zapisujemo pomembne datume.

• 24. 3. 2009 so odstranili spominsko ploščo.
• 29. 3. 2009 so odstranili gasilsko sireno.
• 13. 4. 2009 so odstranili okna.
• 15. 4. 2009 je ostal dom brez garažnih vrat.
  
• 18 .4. 2009 je padla opeka s strehe.
  
• 20. 4. 2009 so zružili celotno streho.
  
• 4. 5. 2009 so priropotali delovni stroji in zmotili mir na Polenšaku.
  
• 5. 5. 2009 je GASILSKI DOM NA POLENŠAKU PORUŠEN.
  

          Vsak dan se je nekaj dogajalo. Vsako jutro smo opazili nekaj novega. Pridno sem spremljal vso dogajanje in se s fotoaparatom smukal po gradbišču. Nastalo je 78 fotografij, ki me bodo nekoč spominjale na moje šolske dni in na stari dom.
          Želim, da bi vaška dvorana bila prostor, kjer se bomo družili, se srečevali in zabavali. Želim, da imajo gasilci čim manj dela na terenu. Želim, da vsi vaščani pomagajo pri delu. Ponosni smo na naš Polenšak in na naše gasilsko društvo.

SIMON HORVAT, 5. c
Podružnica Polenšak
Mentor Z. Zelenik

Vir: Glasilo občine Dornava, 10. junij 2009